»Po poti ne moreš hoditi sam, toda edino ti lahko delaš korake,« je verz iz pesmi mehiških zapatistov.

Po prvih letih tretjega tisočletja je jasno, da se svet kot celota sooča z izzivom, kakršnega še ni bilo. Zgolj v 20. stoletju je človeška populacija narasla z miljarde in pol na več kot sedem miljard ob koncu stoletja. Obenem je v 100 letih življenjska doba narasla s povprečnih 28 let v 1900 na 67 let v 2000. Takšen napredek je bil posledica ogromne rasti kmetijske in industrijske produkcije, ki ji je botrovala ekspanzija izrabe energije iz fosilnih virov. To je bil fantastičen dosežek.

Toda ekonomski sistem, ki je upravljal z rastjo, je temeljil na ustvarjanju finančnega dolga z izdajanjem novega denarja in nenehni gospodarski rasti, nujni za poplačilo nastalega dolga.

Nazadnje je obremenjevanje okolja teh sprememb terjalo vse večjo stopnjo izumiranja življenjskih vrst; leta 1900 je bila taka vrsta le ena dnevno, medtem ko sedaj izgine z obličja Zemlje več kot 100 vrst dnevno. Večina teh vrst so bakterije v prsti, za katere niti ne vemo, kakšno vlogo imajo pri ohranjanju pogojev za življenje na planetu.

Količina toplogrednega plina CO2 smo povečali z 280 delcev na miljon (ppm) na 400 ppm danes, kar povzroča klimatske motnje, kakršnih ni bilo od konca zadnje ledene dobe. Vsaka kultura, ki v imenu napredka uničuje temeljne pogoje za obstoj življenja, je blazna in izvaja svojevrsten ekološki samomor.

Živimo v času krize treh E-jev: energijske krize, ekonomske krize in ekološkega kolapsa, ki se kaže v klimatskih spremembah in izgubi biodiverzitete. Spremembe so potrebni vsi elementi: tako energija, ki jo spuščamo v naš sistem, kot ekonomija, ki upravlja z njim, ter okoljski vplivi, ki izhajajo iz sistema.

Ljudje povsod po svetu spoznavajo, da se moramo spremeniti. Verjamem, da ste tudi vi med njimi. Toda naša vsakdanja življenja slonijo na nastali krizi treh E-jev in in podpirajo, skupaj z ekološkim samomorom, ki nam grozi. Kako se lahko spremenimo?

Afriški rek pravi: »Če želite potovati hitro, potujte sami. Če želite potovati daleč, potujte skupaj.«

Toda glede na prej opisani izziv moramo potovati tako hitro kot daleč. Kako lahko hkrati potujemo sami in skupaj? Prav tega nas uči Zmajevo sanjanje.

Ljudje kolektivno ustvarjamo svojo resničnost, tako z dejanji kot z nedejanji. Zato lahko najdemo izhod iz okoljske, ekonomske in identitetne krize ter ustvarimo boljši svet le, če potujemo skupaj. Trenutna kriza je neizogibna učna ura za človeštvo, vendar imamo izbiro. Lahko počakamo, da se ti ključni izzivi še zaostrijo in upamo, da se bomo v krizi sposobni ustrezno spremeniti. Lahko pa delujemo zdaj, ko je pred nami okno priložnosti, ter poglobimo empatijo in sodelujovanje z drugimi ljudmi in z življenjem samim. Na krizo se običajno odzivamo s strahom, ki slabi našo ustvarjalnost in vodi tako v pomanjkanje zaupanja, kot tudi v igre zmagovalcev in poražencev, ki se v času krize običajno končajo kot scenariji nasilnega obojestranskega poraza, ki prizadene vse vpletene – tako za ljudi kot za ostale vrste, s katerimi si delimo planet. Za ustvarjalnost potrebujemo čas in potrebo. Da bi spodbudili pot iz trojne krize, je potrebno vzpodbuditi planetarno ustvarjalnost na nivoju, za kakršnem si doslej še nikoli nismo prizadevali. Kako jo doseči?

Zmajevo sanjanje pojasnjuje prav to in nas vodi k obsežni sprostitvi kolektivne inteligence.

Toda kako razviti skupinsko in posamično uspešne projekte iz vseh teh različnih, individualnih idej?

Kako preiti od navdiha do kreativne dejavnosti? In kako zagotoviti hiter in učinkovit tok povratnih informacij, ki nam zagotavlja izboljšanje naših projektov?

Za to je treba negovati veščine skupnega udejstvovanja in sočasno individualnega opazovanja. Nova fizika nas uči, da stara ideja newtonovske znanosti, po kateri zunanji opazovalec nima vpliva na predmet opazovanja, ne drži. Vsi smo udeleženci/opazovalci in s tem, ko se spustimo v akcijo, se lahko prepoznamo kot »začasna vozlišča v procesnem toku«. Razumemo, da smo del problema, če nismo del rešitve.

Pridružite se nam, torej, pri ustvarjanju sveta, ki temelji na filozofiji »zmagam-zmagaš-zmaga« za vse. Želimo si svet, ki proslavlja človeško navzočnost na planetu in ima korist od nje, ne pa da, tako kot zdaj, trpi zavoljo naših izbir.
Pridite se z nami zabavat ob Zmajevem sanjanju!